Porto ni zgolj mesto, je občutek, ki te preplavi in nikoli več ne zapusti. V sedmih mesecih, ki sem jih pred leti še kot študentka preživela v tem čarobnem mestu, je name naredil tako močan vtis, da se od takrat znova in znova rada vračam – in mislim, da se bom tja vračala za vedno. Ko sem prvič stopila na njegove tlakovane ulice, sem našla prostor, kjer se prepletata preteklost in sedanjost, kjer vsak kamen pripoveduje svojo zgodbo, kjer ima vsaka ulica svojo melodijo. Porto ima posebno energijo, ki prevzame in najde svoje mesto v srcu vsakega, ki obišče to magično destinacijo.
Razgled na mesto Porto (Foto: Peter Fras)
Ko se nad Porto spusti mrak, mesto pokaže svoj pravi obraz. Porto zares zaživi ponoči in če ne raziščemo živahnega nočnega življenja, doživimo le polovico vsega, kar to čudovito mesto ponuja. Med široko izbiro vinotek, pivnic, koktajl barov, pa trendovskih nočnih klubov in skritih retro kotičkov, lahko prav vsak najde popolno mesto zase. Galerias de Paris je eno glavnih središč nočnega življenja v Portu. Lokalni prebivalci uporabljajo to ime ne le za istoimensko ulico, temveč za njen celoten okoliš, ki je poln barov in klubov. Množice domačinov in turistov se ob večerih tukaj zbirajo in se selijo iz enega lokala v drugega ali se družijo kar na prostem. Na vsakem kotičku se čuti utrip pristne portugalske kulture – življenje na ulicah, ples in veselje pozno v noč. Povezovanje z ljudmi je preprosto, saj domačini sprejmejo vsakega, kot da je del njihove družine. Porto v poznih večernih in nočnih urah ni zgolj mesto, ampak pravi izraz portugalske duše.
Sončni zahod nad reko Douro (Foto: Peter Fras)
Ko sem se znašla v Portu, nisem mogla spregledati študentov v tradicionalnih črnih uniformah, ki se imenujejo capa e batina. Vsakič, ko sem na ulici srečala skupino študentov v teh dolgih črnih plaščih, sem se počutila, kot da sem se znašla sredi čarovniškega sveta. Takoj sem začela raziskovati povezavo med Portom in Harryjem Potterjem in odkrila, da je J. K. Rowling del svojega življenja preživela v Portu in prav tu našla navdih za svoje knjige. V kavarni Majestic sem si lahko prav predstavljala pisateljico, ki sedi za mizo, uživa ob skodelici kave ali čaja, zraven pa si zapisuje ideje za svojo zgodbo na košček papirja. Pravljična knjižnica Livraria Lello pa izgleda kot mesto, kjer bi Harry, Ron in Hermiona lahko dobili svoje čarovniške učbenike pred pričetkom novega šolskega leta na Bradavičarki.
Porto je mesto, kjer se vonji in okusi mešajo z utripom življenja in kjer lahko uživamo v preprostih, a intenzivnih okusih lokalne kuhinje. Ponuja zares unikatne kulinarične izkušnje, takšne, ki jih je težko najti kjerkoli drugje. Med najbolj značilnimi in meni osebno nenavadnimi jedmi, je zagotovo francesinha, sendvič, ki v sebi skriva plasti mesa – običajno govedino, klobaso in šunko – prekrito s sirom, vse skupaj pa preplavlja bogata in rahlo pikantna omaka iz paradižnika in piva. Ta kalorična bomba se še posebej dobro prileže dan po nočnem raziskovanju mesta. Za najboljšo francesinho v mestu priporočam restavracijo Café Santiago, kjer ta jed navdušuje domačine in turiste že desetletja.
Francesinha (Foto: Špela Fras)
Druga značilna jed v Portu je bacalhau – slana polenovka, ki jo Portugalci pripravljajo na več kot 365 načinov, enega za vsak dan v letu. Čeprav riba izvira iz severnih morij, je postala simbol portugalske kuhinje in se tradicionalno pripravlja v številnih različicah, kot so bacalhau à brás (z jajci in krompirjem) ali bolinhos de bacalhau (ocvrte polpete) – ti so bili moj obvezni prigrizek med vsakim sprehodom po mestu.
Za gurmane, ki so bolj avanturistični od mene, je tu še tripas à moda do Porto, enolončnica iz vampov, ki je zgodovinsko povezana z mestom. Jed sega v čas odkritij, ko so domačini dali najboljše meso pomorščakom, sami pa so jedli drobovino. Ta posebnost je danes del identitete mesta, saj domačini nosijo vzdevek tripeiros, s čimer izražajo, kako ponosni so na svojo jed.
Za sladico je v Portu, tako kot povsod po Portugalskem, prva izbira pastel de nata. Jaz pa sem še raje obiskala lokalček na Ribeiri, kjer sem naročila ginjinho postreženo v čokoladnem kozarčku — okusna in okolju prijazna kombinacija, saj kozarec po tem ko spiješ sladek liker iz višenj preprosto poješ!
Ginjinha v čokoladnem kozarčku (Foto: Špela Fras)
Nekateri najlepših trenutkov v Portu so v bistvu izven samega mesta, na drugi strani reke, v kraju Vila Nova de Gaia, ki je dom neštetih kleti portovca. Kleti, med katerimi sta moji najljubši Taylor's in Graham's, niso le kraji, kjer okušamo vino – so kraji, kjer uživamo v okusih in vonjih, ter začutimo, da vsaka kaplja portovca skriva zgodbo o mestu, ljudeh in življenju.
Klet portovca Grahams (Foto: Peter Fras)
Med mojimi potovanji še nisem in mislim, da nikoli ne bom doživela lepšega trenutka, kot je bil ta, ko sem sedela na vrtu ene od kleti s kozarcem portovca v roki ter z višine opazovala nepozaben razgled na reko Douro in Porto.
Vrt vinske kleti Taylors (Foto: Peter Fras)
Porto je poln majhnih, skritih kotičkov, ki se vtisnejo v spomin. Leži ob reki Douro, ki krasi vse najlepše pogled ena mesto, v preteklosti pa je tudi močno vplivala ne njegov razvoj. Nekoč je bila Douro ključna transportna pot, po kateri so s tipičnimi ladjami, imenovanimi rabelo, ki jih lahko iz Ribeire občudujemo še danes, v mesto prevažali vino iz znamenite Douro doline. Počasi ploveča po vijugastem toku reke, je vsaka ladja nosila svoj del zgodbe, svoj prispevek k dediščini Porta, saj je ravno na ta način mesto postalo eno najpomembnejših središč za trgovanje s portovcem. Danes je Douro tista povezava, ki Porto še vedno druži z oceanom, hkrati pa mestnim obiskovalcem nudi možnost, da s križarjenjem po reki doživijo nepozabne poglede na mesto in njegove čarobne mostove.
Ladje ribelo na reki Douro (Foto: Peter Fras)
Ribeira je kraj ob Douru, kjer lahko preprosto sedimo, opazujemo spektakularen most Dom Luís I in mimoidoče, ki se sprehajajo, posedajo ali družijo ob reki, in občutimo tisto preprosto srečo, ki jo prinaša življenje v mestu z dušo. Vrtovi Palácio de Cristal ponujajo čudovite razglede in občutek, da smo za trenutek pobegnili iz mestnega vrveža. In seveda, ni lepšega kraja za opazovanje sončnega zahoda kot Parque das Virtudes, kjer se mesto obarva v tople barve večera.
Sončni zahod nad reko Douro (Foto: Peter Fras)
Porto ni mesto, ki prevzame s popolnostjo, ampak z edinstvenim karakterjem in čarobno energijo, ki ju začutimo v trenutku. Le nekaj dni v mestu je dovolj, da spoznamo oboje: bogato kulturo in gastronomijo tega mesta.
Univerza v Portu (Foto: Peter Fras)
Porto je kraj, kjer lepota izhaja iz njegovih starodavnih ulic, iz topline ljudi in nepozabnih trenutkov, ki jih doživimo. Zgodovinsko središče Porta je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, kar še dodatno potrjuje njegovo pomembnost in čar. Porto ni blišč in glamour, ampak tisti zaklad na zaprašenem podstrešju – ko ga enkrat odkriješ, veš, da si našel nekaj resnično dragocenega.
Značilne portugalske ploščice v Portu (Foto: Peter Fras)
Če še niste obiskali tega mesta, potem ne veste, kaj zamujate. Če pa ste ga, verjamem, da je tudi vas njegova starodavna duša in edinstvena energija navdušila in poskrbela, da ga nikoli ne boste pozabili. Mene je Porto enostavno začaral in očaral na prvi pogled, v moje spomin pa se zapisal kot ena najlepših destinacij na svetu.
Si avanturistični popotnik ali vsakodnevni potnik? V vsakem primeru zate pripravljamo ažurne, zanimive in koristne popotniške in potniške informacije, ki ti jih dostavljamo v tvoj poštni nabiralnik enkrat tedensko.
Prijava na e-novice
Nazaj na nomago.si
