Ko pomislite na Mavricij, kaj vam prvo pade na pamet? Meni »medeni tedni«. Preden sem odšel na Mavricij sem otok stalno povezoval z medenimi tedni ter luksuznimi restorti. Pa je temu res tako?
No, naj vam povem, da je Mavricij malo, oz. lahko rečem kar precej drugačen od moje predstave. Kar prvo izstopa je narava. Kamorkoli pogledaš neskončni gozdni rezervati, deževni gozd, neskončne peščene plaže, hribi in pisano cvetje ter ptice. Okoli celotnega otoka poteka greben, katerega lahko opazuješ iz vsake plaže, še najlepše pa se ga vidi z vrha gore Le Morne, ki ti ponuja pogled ne samo na grebem, ampak tudi na eno izmed lepših znamenitosti Mavricija, podvodni slap (ne gre za dejanski slap, gre le za videzno prevaro, kjer se srečata greben iz južnega in zahodnega dela obale). Prej sem omenil gozdove. Si predstavljate sprehode pod tropskim drevjem, palmami in pisanim cvetjem? No tako nekako doživljaš pohode po naravnih rezervatih na Mavriciju. Na vsake toliko pa te za ovinkom pričaka še kak slap ali drugačna lepota narave.
Presenetili so me prebivalci otoka. Prvo s svojo prijaznostjo in drugo s svojim znanjem angleščine. Ne bom rekel, da so v njej ravno blesteli, so pa vsi govorili vsaj toliko, da si se povsod lahko dobil, kar si želel. Prijaznost… Hodite po Ljubljani in gledate v telefon na zemljevid ter zmedeno iščete želen cilj. Kdaj kdo pristopi do vas in vas vpraša, če potrebujete pomoč? Po vsej verjetnosti ne, kajne? No, na Mavriciju je to malo drugače. Velikokrat se zgodi, da »izgubljene« ljudi domačini s prijaznostjo povprašajo, kam bi radi prišli. Tudi če le ta ne zna dobro angleško, bo pa našel nekoga, ki bo znal in vam razložil v katero smer moraš iti. Prav tako so izjemno ustrežljivi tudi v strežbi in pri vseh ostalih storitvah, ki jih nudijo. Zavedajo se, da je Mavricij poln turizma in da je dober odnos ključ do uspeha in zadovoljstva obiskovalcev.
Prebivalci so pretežno hindujci in muslimani, temu primerna je tudi kulinarika. Meni osebno je bila hrana neverjetno okusna in raznolika. Sam obožujem indijsko kuhinjo in te je bilo na otoku res veliko. Prav tako je popularen »street food« oz. tukaj lahko rečem kar »beach food«, saj so na plažah parkirani kamiončki, kjer pripravljajo vse od lokalnih specialitet (kar res predlagam, da poizkusite) pa do mednarodnih jedi in kamiončkov s kokosi in svežim sadjem, ki vam ga spretno pripravijo, da je pripravljen za uživanje. Moja najljubša jed je »roti«, palačinka, ki po teksturi in okusu spominja na mešanico pice in tortilje, notri pa nadevajo različne nadeve vse od hobotnice do različnega mesa in zelenjave. In to le za 0,50 €-1 €, porcija pa je kar velika. Velik vpliv ima tudi francoska kulinarika, kar se predvsem opazi v pekarnah, trgovinah in pa pri ponudbi sladic v restavracijah. Edino kar bi le še dodalo višnjo na vrhu smetane je, da bi na plažah imeli kak lokalček, kamor bi se lahko usedel na kavo.
Foto: Blaž Berlec, Yummy Avanture
Midva sva si potovanje razdelila po delih otoka. Prvi cel dan, ki sva ga preživela na otoku, sva odšla v naravni rezervat Black River Gorges National Park. Deževni gozd s pohodnimi stezami, norimi razgledi, slapovi in neokrnjeno naravo.
Nato sva pot nadaljevala proti jugu in obvozila celotno južno obalo, ter se nekje vmes vrnila v center otoka proti hindujskemu templu »Grand Bassin Temple«. Pozorni bodite na opice in imejte kaj, kar jim lahko ponudite za jest, da se jim »odkupite«.
Foto: Blaž Berlec, Yummy Avanture
Drugi dan sva odšla proti severu otoka. Obiskala kolonialno hišo »Maison Eureka«, izjemne plaže predela Grand Baie in se sprehodila mimo luksuznih resortov proti plaži Pereybere. Dan pa sva zaključila s sončnim zahodom ob znameniti cerkvici Notre-dame de Auxiliatrice an skrajnem severu otoka.
Foto: Blaž Berlec, Yummy Avanture
Tretji dan je bil čas za pohod na goro Le Morne. Obisk te gore priporočam vsakemu, vsaj do prve razgledne točke na planoti pred vzponom, saj je razgled res izjemen. Do vrha pa predlagam, da se povzpnete le tisti, ki imate izkušnje s plezanjem, saj se naredi nekje 100 m višinske razlike z navpičnim plezanjem po skalah.
Foto: Blaž Berlec, Yummy Avanture
Pot sva nato nadaljevala v Chamarel Geopark, kjer si ogledaš najvišji slap in pa znamenitost »Seven coloured earth«, pisane kupe prsti, ki je obarvana v sedmih odtenkih zaradi oksidacije kamnin. Tu predlagam, da spijete tudi odlično kavico, ki jo pridelujejo ravno v tem parku. Zaključila pa sva z obiskom plaže Le Morne in nato večerjo v restavraciji Ensö, ki je v lasti slovenskega olimpijskega prvaka v bordanju, Roka Flandra.
Foto: Blaž Berlec, Yummy Avanture
Naslednji dan sva obiskala glavno mesto Port Louis. Mestni kaos bi lahko temu rekel. Tržnice, kitajski predel, obrobje, citadela, odbit promet… Na drugi strani ceste pa moderno nakupovalno središče Caudan Waterfront, ki je celo mesto v malem. Nato sva obiskala prelep botanični vrt v Pamplemousses, kjer se med pisanim cvetjem, palmami in jezeri sprehajaš v neskončnost.
Foto: Blaž Berlec, Yummy Avanture
Sledil je dan na »off«, izležavanje na plaži, poizkušanje lokalnih dobrot in relaksacija.
Za zadnji izlet pa sva si rezervirala tour s katamaranom. Taksi naju je zjutraj pobral pri vili in naju odpeljal na drugo stran otoka, kjer smo se s čolnom odpeljali do katamarana. Malo nas je presenetilo vreme, saj je že na začetku začelo deževati ampak je bilo že v naslednjih 10 minutah vse brez oblačka. Odpeljali so nas ob obali, nam nudili snorklanje, vožnjo z banano in ob dodatnem doplačilu še vožnjo s padalom. Nato smo se odpravili po reki do edinega s čolnom dostopnega slapa, pojedli kosilo in se odpeljali do otoka Ile Aux Cerfs, kjer smo imeli zadnji postanek pred odhodom proti pristanišču. Na katamaranu smo imeli neomejeno količino pijače in žar kosilo, tako da je bil izlet res en prelep paketek, za katerega odšteješ 100 €/ osebo.
Foto: Blaž Berlec, Yummy Avanture
Zadnji dan sva zopet izkoristila za izležavanje in sprostitev, večer pa zaključila z obiskom izjemne restavracije Domaine Anna, katero moraš obiskati, da si lahko predstavljaš kaj vse nudi. Kulinarično in ambientalno. Naj povem samo to, da sprejme do 1300 gostov in da je celo mesto v malem.
Foto: Blaž Berlec, Yummy Avanture
Če bi moral izbrati top stvari na destinacijah, ki sva jih obiskala, bi bile te stvari:
Torej, ali je Mavricij res raj na zemlji? Moj odgovor je »DA«. Nepozabni spomini in dogodivščine v neokrnjenih lepotah narave, neskončnih plažah, čarobnih sončnih zahodih in odlično kulinariko. Mavricij bi priporočal prav vsakemu, tistemu, ki išče destinacijo za odklop in izležavanje in tistemu, ki išče destinacijo za nove nepozabne avanture.
Pot do otoka Mavricij je čisto preprosta. Midva sva letela z letalsko družbo AirFrance (Ljubjana – Pariz – Mavricij in Mavricij – Pariz – Ljubljana). Cena letalske karte je bila 670 €/ osebo, izkušnja na letalu pa res izjemna. Na otoku sva najela avto preko »Mauriconnect car rental« in s polnim zavarovanjem plačala okoli 430 € za 8 dni najema vozila. Vozijo po levi strani ceste, tako da je bil to sprva kar izziv, nato pa postane to izjemna pustolovščina. Spala sva v vili Aux Plaisirs de la vie v mestu Flic en Flac na zahodu otoka. Zasebna soba z dvema skupnima kopalnicama, kuhinjo, bazenom… Dejansko nisva imela občutka, da si karkoli deliva, plačala pa sva 370 € za 8 nočitev, za dve osebi.
Hrana se v restavracijah giblje cenovno tako kot pri nas, če ne še malo ceneje. Kava je okoli 1,5 € – 2 €, cocktaili med 4-6 €, lokalno pivo Phoenix pa je okoli 3€. Trgovine pa so presenetljivo cenejše kot pri nas. Bencin stane okoli 1,6 €, dizel pa 1,2 €.
Blaž Berlec,
Yummy Avanture
Si avanturistični popotnik ali vsakodnevni potnik? V vsakem primeru zate pripravljamo ažurne, zanimive in koristne popotniške in potniške informacije, ki ti jih dostavljamo v tvoj poštni nabiralnik enkrat tedensko.
Prijava na e-novice
Nazaj na nomago.si
