Slikanica z meni tako ljubo zimsko pokrajino, nad katero se razprostira temno nebo, nad katerim so plesali zeleni in rahlo vijolični jeziki magične svetlobe, ki so se že na naslednji strani zlili v čarobno zaveso modre vijolične svetlobe, mi je razodela, da obstaja tam daleč na severu nekaj lepega, čarobnega, magičnega – severni sij.
Vsako jesen sem jo vzela v roke in se potopila v sanje, kako stojim na belem snegu, nad mano pa ta čudoviti ples v zelenih in vijoličnih odtenkih. Vsako leto sem o severnem siju izvedela kaj več.
Severni sij je glavna znamenitost Arktike. Nastane zaradi sončevih izbruhov, ki iz Sonca švigajo skozi vesolje.
V zgodbah, ki sem jih prebirala, so ga prikazovali kot darilo bogov. In želja videti severni sij je bila vsako leto večja.
Odločitev je padla – grem na lov za severnim sijem. Mi bodo bogovi naklonjeni?
Izbrala sem Tromsø, mesto nad polarnim krogom, ki velja s svojo okolico za enega najboljših krajev na svetu za opazovanje severnega sija.
Mesto je lahko dostopno tudi v zimskem času in ima odlične letalske povezave. Zaradi toplega zalivskega toka je za nekaj stopinj toplejše od ostalih krajev v arktičnem krogu.
Mesto je arhitekturno, kulturno in naravno izhodišče za obisk severa. Tromsø ima odlično izbiro hotelov in velja za kulinarično prestolnico severa. Hrana odraža arktično naravo, tradicijo in zgodovino.
Vse skrbi z nakupom letalske karte in iskanjem hotela sem rešila z enim telefonskim klicem na Nomago Travel. Našli so mi ugodno letalsko karto iz Ljubljane preko Frankfurta do Tromsøja in mi za en teden rezervirali hotel v centru mesta. Tromsø je odlična izbira tudi za tiste, ki si želijo brezskrbno izkušnjo, saj je na voljo tudi vodeno potovanje v Tromsø z organiziranim lovom na severni sij.
Spakirala sem kovček. Najprej sem vanj položila topla oblačila z mislijo, da jih bom lahko nosila v plasteh. Prisegam na toplo smučarsko perilo, ki ga lahko nosim pod hlačami in puloverji. Vzela sem tudi smučarske hlače, topel volnen pulover, bundo in smučarske rokavice za večer, ko greš na opazovanje severnega sija. Topli, podloženi čevlji, rokavice in kapa pa so dobrodošli čez cel dan.
Z mano so šle tudi mestne dereze, saj v Tromsøju ne plužijo in vedno pridejo prav.
Že ko sem iz letala opazovala arktično pokrajino, sem bila očarana nad lepotami narave. Ko sem prvič stopila iz letala v Tromsøju in vdihnila oster polarni zrak, me je preplavil čaroben občutek. Pot iz letališča do centra mesta mine hitro in udobno z letališkim avtobusom, ki ustavlja v bližini večine hotelov.
Mesto se mi je zdelo kot iz pravljice. Povsod naokrog je sneg, na glavni ulici te pozdravljajo številni kipi trolov, brez katerih na Norveškem ne gre. Lesene hiške se prepletajo z moderno arhitekturo.
V notranjost vabijo trgovinice s tipičnimi norveškimi izdelki, kavarnice in restavracije, ki kar kličejo, da vstopiš in poskusiš katero od norveških dobrot.
Na drugi strani se ponuja pogled na zaliv z zasidranimi barkami in gorami, ki obdajajo mesto, nad katerim lebdi mehko, svetlo, pastelno rožnato nebo. Že prvi večer sem se ozirala v nebo in upala, da pripleše mimo severni sij, vendar mi bogovi niso bili naklonjeni
Dopoldne sem se z žičnico Fjellheisen zapeljala na vrh Storstein, priljubljeno destinacijo, ki ponuja nepozaben pogled na mesto, in se nazaj grede ustavila v Arktični katedrali ter Polarnem muzeju. Za večerjo sem si privoščila bogato ribjo juho v eni od mestnih restavracij. V naslednjih dneh sem se podala na križarjenje z ladjico, dodobra raziskala mesto, v katerem vabijo številne prikupne trgovinice in muzeji – eden bolj zanimivih je vsekakor muzej trolov.
Zadnji dan sem šla na izlet na otok Sommarøya, slabo uro vožnje iz Tromsøja. Pot vodi po čudoviti pokrajini otoka Kvaløya in nato čez most na otok Sommarøya, ki še vedno slovi kot ribiško naselje z lepimi plažami, rdečimi hiškami in pogledi na nepozabno naravo.
In čas do lova za severnim sijem je minil kot blisk.
Vedela sem, da je severni sij naravni pojav. Skandinavci pravijo, da je darilo bogov. V zimskem času se lahko prikaže vsak dan ali pa ga ni cel teden. Nihče ti ne da garancije, da ga boš videl. Je pa v Tromsøju velika verjetnost, da ga vsaj enkrat vidiš, če si tam pet do sedem dni.
Rezervirala sem si mesto na avtobusu, ki zvečer popelje na ogled severnega sija izven mesta, saj se sij v naravi, kjer ni svetlobnega onesnaženja, vidi mnogo lepše.
Zvečer smo se z udobnim avtobusom, toplo oblečeni in zaviti v šale, zapeljali v temno polarno noč v okolici Tromsøja.
Ko sem izstopila iz avtobusa, je sneg pod mano zaškripal. Okoli mene se je razprostirala tema, na nebu je bilo mogoče sem ter tja opaziti kakšno zvezdo. Počasi sem se privajala na temo in mraz okoli sebe.
Nebo je bilo temno in neskončno, minute so tekle počasi, vsak pogled v nebo je bil razočaranje.
Nato pa se je v daljavi pokazal pramen zelenkaste svetlobe. Kot nekakšno nežno valovanje se je začel premikati proti meni, se širiti, kot da bi v vetru zaplesala tančica. Z vsakim trenutkom je postajala močnejša, svetlejša, mogočnejša v prelivanju svojih barv iz zelene v turkizno.
In v sekundi me je spreletelo: to je severni sij, magična Aurora.
V tistem trenutku, ko pleše nad tabo, se moraš odločiti, ali jo boš fotografiral ali samo opazoval. Saj ko odpleše svoj ples, začne bledeti in se tiho poslovi, v tebi pa pusti nepozaben občutek.
Ko sem se zadnji dan vrnila v Tromsø z izleta na otok Sommarøya, sem si privoščila tipično skandinavsko večerjo s polenovko in se odpravila v hotel.
Na poti proti hotelu sem nad zalivom opazila tisti značilni ples zelenkaste svetlobe, ki je počasi prihajala izza hriba in se kot tančica v svojih zelenkastih in rahlo rumenkastih tonih razlila čez zaliv, objela jambore bark in se razlila čez strehe hišk ob obali, zaplesala svoj ples in nato zbledela v noč.
Še nekaj časa sem strmela v nebo. Bilo je povabilo, da se vrnem.
Če si tudi ti želiš doživeti severni sij brez skrbi, z izkušenimi vodiči in dobro organizacijo, si oglej vodeno potovanje v Tromsø, kjer je lov na severni sij v središču doživetja.
Nazaj na nomago.si
