Veliko ljudi potuje poslovno. Tudi jaz. Veliko potujem. In bolj ko potujem, manj se mi ljubi voziti. Vožnja me utrudi, še posebej, če moram nekam priti in se še isti dan vrniti. V zadnjih dveh letih sem ponovno odkrila avtobuse – in dobesedno zaživela na novo! Potovanje z avtobusom danes zagotovo ni več takšno, kot je bilo, ko sem bila študentka.
Ukvarjam se z izobraževanji, zato sem vsak teden na novem kraju po Hrvaški, pa tudi v regiji. Vsak teden se nekam voziti in pri tem izgubljati čas, obenem pa biti ves čas osredotočen na cesto in paziti na vse okoli sebe, je izjemno izčrpavajoče. Poleg tega je precej drago, če se nekam pelješ sam. Od Zagreba do Splita strošek vožnje z avtomobilom znaša približno 60 evrov, avtobusno vozovnico pa lahko najdeš že za okoli 20 evrov.
BlaBlaCar in družba v avtu? Tudi to sem poskusila. Dvakrat sem imela srečo z družbo, večkrat pa sem želela kar skočiti s sedeža, kakšni ljudje so se mi »pripetili«. Ne da se mi štiri ure vožnje od Zagreba do Splita preživeti v družbi neznanca ali nekoliko manj časa do Pule in Osijeka. Včasih sploh ni težava v osebi, ampak preprosto v tem, da si včasih res želim nekaj ur tišine.
Moje delo je povezano z govorjenjem. In ko štiri do šest ur vodiš izobraževanje, je zadnja stvar, ki si jo želiš, še naprej govoriti z nekom. Tudi noge so utrujene, preveč utrujene za še tako minimalno pritiskanje pedal v avtomobilu.
Zato se na poslovna potovanja po novem večinoma odpravljam z avtobusom. Vsak teden me boste našli na različnih avtobusnih postajah in počivališčih, kjer avtobusi ustavljajo. Morda boste pomislili, da sem neuspešna, ker se pač vozim z avtobusom – takšne komentarje sem že slišala. Tudi moj kolega, ki se ukvarja z drugačnimi poslovnimi izobraževanji, se pogosto z avtobusom odpravi na svoje destinacije. Ko je nekoč objavil selfie z avtobusa, se je na Redditu našla cela množica ljudi, ki se je norčevala iz njega, češ da ni uspešen. Na Hrvaškem je očitno sramota, če te vidijo na avtobusu. V nekaterih zahodnih državah pa se tudi premierji in župani povsod vozijo z avtobusi in tramvaji ter kolesarijo, pri nas pa je nekaj takega razlog za posmeh.
Tudi jaz imam avto – tistega nemškega, SUV-jevsko velikega, ki je namenjen tudi razkazovanju. V glavnem ga uporabljam za daljša družinska potovanja, za prevoz otroka v varnem »kovčku« do babice na podeželju ali za kakšen izlet do Bauhausa in podobnih trgovin, po katerem avto napolnim s stvarmi, ki nikakor ne bi šle v taksi.
Pred dvema letoma mi niti na misel ni prišlo, da bi potovala z avtobusom, s tistim vozilom, ki me je vsak konec tedna vozilo iz Zagreba v Split in nazaj, ko sem še hrepenela po domačem mestu. Takrat so bili avtobusi grozni – brez klime, brez udobnih sedežev, brez vtičnic, brez Wi-Fi-ja … Toda pred nekaj leti sem prvič ponovno sedla na avtobus, ker sem z avtom doživela manjšo prometno nesrečo, in ostala sem presenečena, kako udobna je danes vožnja z avtobusom.
Najpogosteje rezerviram sedeže spredaj, da lahko opazujem cesto kot voznik, včasih pa izberem tudi avtobus z mizo, če moram pripraviti kakšno predstavitev. Najpogosteje pa v avtobusu pravzaprav ne počnem ničesar aktivnega, razen berem. Obožujem branje, a zdi se, da je za to veliko manj časa, ko imaš doma majhnega otroka.
Na avtobusu imaš čas za to. V petih urah v eno smer in petih urah nazaj lahko prebereš marsikaj. Na srečo lahko berem, čeprav vem, da marsikomu to ni prijetno. Lahko pa si nadenete slušalke in opazujete okolico, izkoristite čas na avtobusu, da se za nekaj časa ustavite. Da ne delate. Da si odpočijete.
Čas, ki ga preživite za volanom avtomobila, lahko preživite veliko bolj kakovostno. Najboljše pa je, da so avtobusi zelo ugodni. In če si tega res ne želite, se vam ni treba z nikomer pogovarjati. Obstaja celo možnost, da kupite dva sedeža in ste tako prepričani, da nihče ne bo sedel poleg vas – kar je še vedno ugodneje, kot če bi se nekam peljali z avtomobilom.
Morda se sprašujete: »Zakaj ni omenila letala?«
Od Zagreba do Splita ali na podobnih razdaljah nima smisla potovati z letalom. Najprej potrebuješ čas, da prideš do letališča, potem čakaš na vkrcanje, nato letiš, potem pa moraš z drugega letališča še priti do cilja … V primeru Zagreba in Splita z letalom izgubiš približno 3,5 ure, z avtobusom pa okoli 5 ur in pol. Letalo je poleg tega približno štirikrat dražje, prišteti pa moraš še taksi do letališča in z njega. Preprosto nima smisla.
Potovanje z avtobusom ima svoje slabosti, vendar se je za nekatere relacije izkazalo kot odlična izbira.
Zdaj samo še, da se ljudje na avtobusih naučijo, da se po telefonu ne govori na zvočniku …
Primerjajte razpoložljive avtobusne povezave različnih prevoznikov, poiščite možnost, ki vam najbolj ustreza, in rezervirajte vozovnico prek spletne platforme Nomago InterCity.
Nazaj na nomago.si
