Čeprav so japonke poimenovane po Japonski, boste tam le redko videli domačina, ki bi jih nosil tako kot pri nas – na boso nogo. Prav nasprotno. Japonke, tako kot številne druge sandale ali natikače, pogosto nosijo z nogavicami. Bosi prsti in gola stopala v javnosti namreč pri mnogih Japoncih vzbujajo neodobravanje.
Zakaj je tako? In katera vedenja Japonci še vedno smatrajo za neprimerna ali nevljudna?
Če načrtujete potovanje na Japonsko, je dobro, da se z osnovnimi pravili bontona seznanite še pred odhodom. Tako se boste izognili neprijetnim situacijam in pokazali spoštovanje do lokalne kulture.
Čeprav Japonska slovi kot dežela tehnoloških inovacij, je hkrati tudi družba, ki temelji na številnih – pogosto nepisanih – pravilih vedenja. Tisto, kar je pri nas izraz osebnega sloga ali svobode, lahko tam velja za neprimerno ali celo nespoštljivo.
V središču japonske kulture sta pojma wa (harmonija) in meiwaku (ne povzročati nevšečnosti drugim). V javnem prostoru se od posameznika pričakuje, da je čim manj opazen in da s svojim vedenjem ne moti okolice.
Če se prepoznate v kateri od spodnjih navad, vas lahko Japonska precej preseneti. Preberite, zakaj so nekatera povsem običajna vedenja pri nas na Japonskem še vedno skoraj tabu.
Medtem ko na Zahodu sončna očala nadenemo takoj, ko posije sonce, imajo na Japonskem nekoliko drugačen pomen. Pogosto jih povezujejo s kriminalci, pripadniki jakuze ali filmskimi negativci.
Japonci zelo cenijo očesni stik, saj verjamejo, da oči razkrivajo človekove namene in čustva. Skrivanje pogleda za temnimi stekli lahko zato deluje nezaupljivo, neiskreno ali nespoštljivo.
Tudi v najbolj vročih poletnih dneh boste opazili, da domačini raje posežejo po senčnikih ali kapah s širokim ščitnikom. Če med pogovorom s prodajalcem ali natakarjem nosite sončna očala, lahko to razumejo kot nevljudno vedenje.
Zanimivost: v nekaterih taksijih boste opazili obvestilo, da voznik nosi sončna očala zgolj zaradi varnosti vožnje. Gre za nekakšno opravičilo potnikom, saj so očala v takšnih situacijah sicer manj zaželena.
Podobno velja tudi za ljubitelje izrazite šminke. Močno naličene ustnice in opazna ličila na Japonskem pogosto veljajo za neprimerna, saj preveč izstopajo in pritegnejo pozornost okolice.
Na Japonskem je cenjen naraven, minimalističen videz, znan tudi kot suppin. Japonke najpogosteje izbirajo nežne pastelne in svetle odtenke, ki poudarijo naravno lepoto, zato boste v trgovinah našli predvsem takšne odtenke šmink.
Če obožujete parfume, je morda najbolje, da pred potovanjem na Japonsko stekleničko pustite doma. Močni parfumi namreč nasprotujejo enemu od temeljnih načel japonske kulture – da s svojim vedenjem ali navadami ne povzročate nelagodja drugim.
Japonci so zelo občutljivi na vonjave v javnih prostorih. Tudi v tokijski podzemni železnici, kjer se vsak dan vozi na milijone ljudi, boste le redko zaznali močan parfum. Razlog je preprost – če bi se vsi močno odišavili, bi bila mešanica vonjav za marsikoga neprijetna.
Zato uporaba izrazitega parfuma, zlasti v javnem prevozu, pogosto velja za nespoštljivo. Vonj, ki je vam prijeten, lahko pri nekom drugem povzroči glavobol ali slabost, na Japonskem pa velja za pomembno, da z lastnimi navadami ne motite drugih ljudi.
Javni prevoz, predvsem podzemna železnica, ima na Japonskem svoja stroga pravila bontona. V japonskih vlakih ne boste slišali glasnega pogovarjanja ali smeha. Glasno govorjenje velja za motenje javnega reda in miru.
Vlaki so prostor, kjer ljudje berejo, počivajo, spijo ali se pripravljajo na delovni dan, zato nihče ne želi poslušati tujih zasebnih pogovorov. Tudi telefonski pogovori med vožnjo niso zaželeni, zato imajo potniki telefone skoraj vedno nastavljene na tihi način, obvestila na zaslonih pa jih redno opominjajo, naj se vzdržijo pogovarjanja.
Če Japonci med vožnjo gledajo film ali poslušajo glasbo, vedno uporabljajo slušalke.
Kot smo omenili že v uvodu, gola stopala in vidni prsti na nogah na Japonskem niso posebej zaželeni. Čistoča ima v japonski kulturi izjemno pomembno vlogo.
Hoja z bosimi stopali zunaj plaže pomeni, da na podplate prinesete umazanijo z ulice, kar je še posebej problematično, ko vstopate v templje, tradicionalne restavracije ali zasebne domove, kjer se je treba obvezno sezuti.
Če bi z bosimi stopali stopili na njihove čiste tatami preproge, bi to razumeli kot veliko nespoštovanje. Prav zato boste pogosto opazili Japonce, ki tudi odprte sandale ali japonke nosijo z nogavicami – s tem ohranjajo čistočo in izkazujejo spoštovanje do prostora, v katerega vstopajo.
Če med raziskovanjem mesta radi kaj prigriznete kar med hojo, vas bo Japonska morda presenetila. Tam namreč velja, da je prehranjevanje na ulici med hojo zelo nevljudno – tudi če gre le za sladoled.
Razlogov je več. Prvič, vonj hrane se širi med mimoidoče in jih lahko moti. Drugič, obstaja večja možnost, da hrano polijete ali drobtine padejo na tla oziroma umažete druge ljudi.
Na Japonskem hrano spoštujejo in jo praviloma pojedo tam, kjer so jo kupili. Če si privoščite prigrizek na ulični stojnici ali v trgovini, ga pojejte v bližini prodajnega mesta ali v prostoru, ki je temu namenjen, odpadke pa odvrzite tam, kjer je to dovoljeno.
Odmetavanje smeti na ulici ni le kaznivo, temveč je tudi precej težko izvedljivo – na Japonskem je namreč javnih košev za smeti zelo malo. Večina ljudi svoje odpadke preprosto odnese s seboj.
Takšna ureditev izvira iz obdobja po terorističnem napadu v tokijski podzemni železnici leta 1995, ko so iz varnostnih razlogov odstranili številne javne koše. Japonci so se na to popolnoma navadili, zato embalažo in druge odpadke nosijo s seboj, dokler ne najdejo primernega mesta za odlaganje ali se ne vrnejo v hotel.
Če kadite, boste na Japonskem hitro ugotovili, da kajenje ni tako preprosto kot drugje.
Kajenje med hojo po ulici je v večini večjih mest strogo prepovedano, kršitelje pa lahko doletijo visoke denarne kazni. Na to opozarjajo tudi številne oznake na ulicah in stavbah.
Razlogov je več. V gostih mestnih gnečah lahko z gorečo cigareto nehote opečete mimoidoče, poleg tega pa Japonci veliko pozornosti namenjajo zaščiti drugih pred pasivnim kajenjem.
Na ulicah boste le stežka našli odvržen cigaretni ogorek, saj so kazni za onesnaževanje zelo visoke. Kadilci morajo uporabljati posebej označena in ograjena kadilska območja ali zaprte, klimatizirane kadilske kabine, ki jih najdete predvsem na železniških postajah in v poslovnih četrtih.
Na Japonskem so vidne tetovaže še vedno lahko občutljiva tema. Čeprav se odnos do njih zaradi vse večjega števila tujih obiskovalcev postopoma spreminja, so tetovaže v japonski družbi še vedno povezane z določeno stigmo.
Na ulici vam zaradi tetovaže verjetno nihče ne bo povzročal težav, lahko pa naletite na omejitve pri vstopu v nekatere objekte.
Glavni razlog je zgodovinska povezava tetovaž z jakuzo, japonsko mafijo. Dolga desetletja so bile tetovaže prepoznaven simbol organiziranega kriminala, zato je ta povezava še danes močno prisotna v kolektivni zavesti.
Zaradi tega vam lahko zavrnejo vstop v nekatere onsene (tradicionalne termalne kopeli), kjer se obiskovalci kopajo goli. Če imate manjšo tetovažo, ki jo lahko prekrijete z obližem, to pogosto ni težava. Pri večjih ali vidnih tetovažah pa je vstop v številne onsene, javne bazene ali fitnes centre še vedno lahko prepovedan.
Enako velja za javne bazene in fitnes centre. Na nekaterih plažah boste celo opazili obvestila, ki obiskovalce prosijo, naj svoje tetovaže prekrijejo, da ne bi vznemirjali družin ali otrok.
Japonska morda ni idealna destinacija za ljubitelje živali. Pogled na dobrobit živali se tam v marsičem razlikuje od zahodnega.
Prvič, Japonska še vedno ohranja tradicijo lova na kite in delfine, kar redno sproža mednarodne kritike in proteste. Drugič, v večjih mestih boste naleteli na številne tako imenovane animal cafeje.
Na skoraj vsakem koraku lahko obiščete kavarne s sovami, ježi, vidrami, mačkami, psi ali celo kapibarami. Čeprav se turistom to pogosto zdi prikupno, številne organizacije za zaščito živali opozarjajo, da so živali v takšnih kavarnah pogosto zaprte v majhnih prostorih pod umetno svetlobo ter izpostavljene nenehnemu hrupu, dotikom in stresu, brez možnosti za povsem naravno vedenje ali dovolj počitka.
Tudi sama imam glede živalskih vrtov in živalskih kavarn nekoliko deljena občutja. Podobno kot se včasih sprašujem, ali je moja domača mačka srečnejša z nami ali bi ji bolj ustrezalo življenje v naravi.
Kljub temu smo obiskali manjšo kavarno s kapibarami zunaj najbolj turističnih predelov, saj je kapibara najljubša žival naše hčerke. Lastniki so nam povedali, da strogo upoštevajo pravila dobrega počutja živali. Kapibare imajo svoje onsene (kopeli), kjer se zadržujejo, ko je kavarna zaprta. Če katera od živali spi, je ne zbujajo, obiskovalci pa morajo to spoštovati.
Prav to se je zgodilo tudi med našim obiskom. V prostoru z dvema kapibarama nas je bilo največ šest obiskovalcev. Ena od kapibar je ves čas mirno spala, druga pa je zadovoljno grizljala korenje.
Moja hči še danes z navdušenjem pripoveduje o tistih tridesetih minutah, ko je lahko kapibaro hranila in božala. Zavedam pa se, da imajo mnogi do takšnih kavarn zadržke, in takšno stališče povsem razumem.
Za konec velja omeniti še nekaj. Japonska morda ni najboljša izbira za ljudi, ki so občutljivi na senzorične dražljaje. Čeprav so stranske ulice in javni prevoz presenetljivo tihi, so lahko predeli, kot sta Shinjuku ali Shibuya, pravo nasprotje.
Ogromni neonski zasloni, ki utripajo z vseh strani, zvoki arkadnih igralnic, vonji ulične hrane, pomešani z vlago, ter nepregledne množice ljudi, ki se premikajo v popolni, a izjemno gosti usklajenosti, lahko hitro povzročijo senzorično preobremenjenost.
Če se odpravljate na Japonsko, doma raje pustite izrazite parfume, močno šminko in sončna očala. Ko boste tam, govorite nekoliko tišje, v javnem prevozu spoštujte mir, obujte nogavice, ne jejte in ne kadite med hojo ter se skušajte prilagoditi lokalnim navadam.
Prav spoštovanje teh kulturnih razlik vam bo omogočilo, da boste Japonsko doživeli na pristnejši način in pri domačinih pustili dober vtis.
Potujte po Japonski v družbi izkušenega vodnika in odkrijte deželo kontrastov skozi skrbno pripravljen program. Od templjev in zenovskih vrtov do hitrih vlakov in neonskih četrti – vse je organizirano, vi pa se lahko posvetite doživetju.